Kaj je izvršba?

Izvršba je pravni postopek prisilne izterjave dolga, ki se praviloma začne na predlog upnika, kadar dolžnik svoje obveznosti ne izpolni prostovoljno. V Upravljanju terjatev FIDEM upniku pomagamo pri pripravi in vodenju postopka glede na vrsto terjatve in razpoložljivo dokumentacijo.

Pravna podlaga: Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Strokovno pripravil in pregledal: Tugomir Volčič, Upravljanje terjatev FIDEM. Posodobljeno: september 2026.

Izvršba poteka v okviru izvršilnega postopka, ki je formalni pravni postopek za prisilno izterjavo dolgov. Gre za sodno uveljavljanje zapadlih terjatev, ki temelji na verodostojni listini ali izvršilnem naslovu. Pri izvršbi je predmet izvršbe tista določena stvar ali premoženje, ki je predmet prisilne izterjave. V izvršilnem postopku imata tako upnik kot dolžnik pravico uveljavljati svoje interese in pravna sredstva. Naša naloga je, da naročnikom pomagamo do učinkovitega poplačila dolgov.

V postopku izvršbe sodelujejo:

• Upnik – naš naročnik, ki želi izterjati dolg. V postopku izvršbe lahko upnik predlaga izvršbo na različne načine in izbira sredstva izvršbe.
• Dolžnik – oseba, ki dolga ni poravnala. Dolžnik lahko v postopku izvršbe vloži ugovor ali sodeluje v postopku na druge načine.
• Sodišče – vodi postopek in izda sklep o izvršbi.
• Izvršitelj – izvede ukrepe, kot so rubež in dražba.
• Tretje osebe – če imajo pravni interes (npr. lastniki zarubljenih predmetov).

Izvršilni postopek se začne z vložitvijo predloga za izvršbo na pristojno sodišče, pri čemer je postopek formalno začet na podlagi predloga upnika. V Upravljanje terjatev Fidem poskrbimo za pripravo dokumentacije, preverimo zapadlost dolga in finančno stanje dolžnika. Pravilno izpolnjenemu predlogu je treba priložiti vse potrebne podatke in upoštevati stroške, kot je sodna taksa. Po pripravi in oddaji dokumentacije sledi vložitev predloga na sodišče, kjer je pomembno zagotoviti točne podatke in pravočasno plačilo sodne takse. Našim naročnikom svetujemo, da ukrepajo čim prej, saj se možnost uspešne izterjave zmanjša z vsakim izgubljenim dnem. O začetku izvršilnega postopka nato sodišče predlogu odloča in izda ustrezni sklep.

Hitro ukrepanje je ključno zaradi možnosti dolžnikove nelikvidnosti, selitve premoženja ali začetka stečajnega postopka.

Pravilna priprava na postopek izvršbe je temelj za uspešno izterjavo terjatev. Upnik mora pred vložitvijo predloga za izvršbo zbrati vse ključne dokumente, kot so izvršilni naslov ali verodostojna listina, ter podatke o dolžnikovem premoženju, ki bodo podprli njegovo zahtevo. Pomembno je, da je predlog za izvršbo natančno izpolnjen in vložen na pristojno sodišče, saj lahko že manjše napake povzročijo zavrnitev ali zavlačevanje postopka izvršbe.

Upnik mora ob vložitvi predloga za izvršbo plačati tudi sodno takso, katere višina je določena v Zakonu o sodnih taksah. Priporočljivo je, da upnik pred začetkom postopka preveri vse podatke o dolžniku in njegovem premoženju, saj to poveča možnosti za uspešno izterjavo. V mnogih primerih je smiselno poiskati pravno pomoč ali zastopanje, da se zagotovi pravilnost in učinkovitost celotnega postopka izvršbe.

Postopek lahko sprožimo na dva načina:

1. Na podlagi verodostojne listine
2. Na podlagi izvršilnega naslova

Gre za hitrejši in poenostavljen postopek, ki temelji na dokumentu, ki jasno dokazuje obstoj dolga. Primeri verodostojne listine:

• faktura;
• menica in ček s protestom in povratnim računom;
• javna listina (notarski zapis, če v njem ni določena neposredna izvršljivost);
• izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe ali njenega pooblaščenca (konto kartica, knjigovodska kartica, izpisek odprtih postavk);
• po zakonu overjena zasebna listina;
• listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine.
• izjemoma se na podlagi Zakona o delovnih razmerjih kot verodostojna listina šteje tudi plačilna lista, pisni obračun prejemkov in obračun prejemkov iz delovnega razmerja za uveljavljanje terjatev iz delovnega razmerja.

V primeru terjatev iz delovnega razmerja je treba priložiti ustrezno dokumentacijo, kot je pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja. Prejemkov iz delovnega razmerja se lahko uveljavlja preko eSodstva.

Po vložitvi predloga na sodišče se vodi izvršbo na podlagi verodostojne listine v posebnem izvršilnem postopku. Predmetu izvršbe so lahko različne terjatve, vključno z denarnimi in nedenarnimi zahtevki. Obračun obresti se priloži in vključi v izvršilni zahtevek.

Sodišče izda sklep o izvršbi, ki ga vroči strankam. Dolžnik ima po prejemu sklepa o izvršbi rok 8 dni za vložitev ugovora – če ugovor ni vložen, sklep o izvršbi postane pravnomočen in izvršljiv, v nasprotnem primeru pa zadeva preide v pravdni postopek.

Postopek se začne z izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki temelji na že obstoječi sodni odločbi ali notarskem zapisu, ki potrjuje dolg. Uporablja se tako za denarne kot nedenarne obveznosti. Predmet izvršbe je lahko denarna ali nedenarna obveznost, odvisno od izvršilnega naslova. Po izdaji sklepa o izvršbi sodišče ali izvršitelj opravi izvršbo v skladu z zakonskimi določbami. Dokumenti, na podlagi katerih se v primeru neplačila na podlagi izvršilnega naslova lahko izterja dolg, so:

• izvršljiva sodna ali arbitražna odločba in sodna ali arbitražna poravnava;
• izvršljiv notarski zapis (notarski zapis s klavzulo o neposredni izvršljivosti);
• druga izvršljiva odločba, seznam ali listina, za katero zakon oziroma ratificirana in   objavljena mednarodna pogodba določa, da je izvršilni naslov.

Uporablja se ga tudi za zahteve po deložaciji, izročitvi stvari ali izpolnitvi obveznosti.

Pri izbiri sredstva izvršbe ima upnik pomembno vlogo, saj lahko predlaga, na katero premoženje dolžnika naj se izvršba nanaša. Najpogostejša sredstva izvršbe so:

• izvršba na denarne terjatve (npr. blokada bančnega računa),
• izvršba na premičnine (rubež vozil, opreme ipd.),
• izvršba na nepremičnine (rubež in prodaja nepremičnin),
• izvršba na druge premoženjske pravice (npr. deleži v podjetjih).

Upnik v predlogu navede sredstva in predmete izvršbe, sodišče pa o predlogu odloči v okviru zakonskih pogojev. Upnik lahko predlaga tudi več sredstev izvršbe. Premišljena izbira sredstev je pomembna, saj lahko vpliva na učinkovitost in trajanje postopka.

E-Izvršba predstavlja sodoben in učinkovit način vložitve predloga za izvršbo. Upnik lahko predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine vloži elektronsko prek portala eSodstvo, kar bistveno pohitri in poenostavi postopek. Elektronski postopek izvršbe omogoča hitro obravnavo predloga na sodišču, saj se vsa komunikacija in izmenjava dokumentov odvija digitalno.

Upnik lahko tako kadarkoli in kjerkoli vloži predlog za izvršbo, spremlja potek postopka in prejema obvestila sodišča. Sodišče nato obravnava predlog v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju ter izda ustrezne sklepe. E-izvršba je še posebej priporočljiva za upnike, ki želijo hitro in učinkovito uveljaviti svoje terjatve ter zmanjšati administrativne stroške in čas postopka.

Stroški postopka izvršbe so sestavljeni iz več elementov, ki jih morata upnik in dolžnik upoštevati. Ob vložitvi predloga za izvršbo mora upnik plačati sodno takso, katere višina je določena glede na vrednost terjatve in vrsto postopka. Poleg sodne takse lahko nastanejo tudi stroški izvršitelja, ki jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju.

Če je v postopku izvršbe vključen odvetnik, izvedenec ali so potrebne dodatne storitve, se lahko stroški še povečajo. Izvršilne stroške najprej plača upnik; dolžnik pa mora na upnikovo zahtevo povrniti tiste stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, če so za to izpolnjeni zakonski pogoji. Pomembno je, da se upnik in dolžnik zavedata vseh možnih stroškov, da bosta pripravljena na finančne obveznosti, ki jih prinaša postopek izvršbe.

Izdaja sklepa o izvršbi ni zaključek postopka, temveč ena njegovih ključnih faz. Po pravnomočnosti oziroma izvršljivosti sklepa se izvršba nadaljuje z dovoljenimi izvršilnimi dejanji, postopek pa se konča, ko so izpolnjeni pogoji za njegovo ustavitev ali drugačen zaključek po ZIZ.

Upnik mora ves čas spremljati potek postopka izvršbe in skrbeti, da se sklep o izvršbi izvaja pravilno. Dolžnik pa je dolžan poravnati vse obveznosti, vključno s stroški postopka izvršbe. Ko so vse terjatve in stroški poplačani, sodišče postopek izvršbe zaključi. Pomembno je, da sta tako upnik kot dolžnik seznanjena z vsemi zaključnimi koraki, da se izogneta morebitnim zapletom in dodatnim stroškom v postopku izvršbe.

Enotnega povprečnega roka ni mogoče zanesljivo določiti. Na trajanje vplivajo predvsem vrsta izvršbe, morebitni ugovor ali druga pravna sredstva, izbrana sredstva izvršbe, premoženje dolžnika in potek postopka pred sodiščem.
V podjetju Upravljanje terjatev Fidem že več kot desetletje uspešno pomagamo strankam pri izterjavi dolgov. Zaupajo nam podjetja in posamezniki, ki iščejo učinkovite, zakonite in strokovno vodene rešitve.

Če imate dodatna vprašanja, nam:

• pišite na vprasaj(at)fidem.si
• nas pokličite na tel + 386 (0) 590 29 128
• ali pa nam s pomočjo e-obrazca, ki ga najdete spodaj, pošljite dokumentacijo za povsem neobvezujoče in brezplačno mnenje o izvršbi ali drugi problematiki v zvezi z upravljanjem terjatev.

Sklep o izvršbi je odločitev sodišča v izvršilnem postopku, s katero sodišče odloči o predlogu za izvršbo in določi nadaljnji potek izvršbe v okviru predlaganih sredstev in predmetov izvršbe.

Da. ZIZ omogoča dolžniku ugovor pod pogoji in iz razlogov, ki jih določa zakon. Ugovor mora biti praviloma obrazložen, roki in učinki ugovora pa so odvisni od vrste sklepa in podlage za izvršbo.

E-izvršba je elektronski način vlaganja vlog v izvršilnih postopkih. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine se lahko vloži prek portala eSodstvo.

Skupaj poiščimo najboljšo pot do izterjave dolga – diskretno, strokovno in z rezultatom. V obojestransko zadovoljstvo.