IZVRŠBA

Izvršba: Kako poteka, kdo sodeluje in koliko časa traja izvršba v Sloveniji?

Delujemo na profesionalen, zakonit,
spoštljiv in transparenten način.

Pridobite brezplačno mnenje.
Ikona scroll down
Ikona scroll down

Izvršba je sodni postopek, s katerim upnik poskuša doseči prisilno izpolnitev obveznosti dolžnika – najpogosteje gre za neporavnane denarne obveznosti, kot so neplačani računi, pogodbene terjatve ali druge oblike dolga. Postopek je smiseln, kadar dolžnik kljub opominom ne poravna dolga in izvensodni postopki izterjave niso uspešni.

Kratek odgovor: Izvršba je sodni postopek prisilne izpolnitve obveznosti, s katerim upnik na podlagi izvršilnega naslova ali verodostojne listine zahteva poplačilo svoje terjatve. Postopek se praviloma začne na predlog upnika, sodišče pa lahko dovoli izvršbo na različna sredstva dolžnika.

Pravna podlaga: Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Strokovno pripravil in pregledal: Tugomir Volčič, Upravljanje terjatev FIDEM. Posodobljeno: september 2026.

Ker vsak dan šteje, v Upravljanje terjatev FIDEM svetujemo hitro ukrepanje.

Katere so razlike med izvršbo pri pravnih in fizičnih osebah?

1. Glede vrste premoženja:

  • Pravne osebe: izvršba se najpogosteje nanaša na bančne račune podjetja, poslovne prostore, opremo, zaloge, terjatve do strank.
  • Fizične osebe: izvršba se lahko nanaša na osebne bančne račune, plačo, pokojnino, premičnine (npr. vozilo), nepremičnine (npr. stanovanje).

2. Glede načina obveščanja:

  • Pravne osebe prejmejo obvestila prek uradnega elektronskega naslova (eVročanje), ki je obvezno za podjetja.
  • Fizične osebe prejmejo obvestila po pošti ali prek eVročanja, če so registrirane v sistemu.

3. Glede hitrosti postopka:

  • Pri pravnih osebah je postopek pogosto hitrejši, saj so podatki o premoženju (računi, poslovni partnerji) lažje dostopni.
  • Pri fizičnih osebah lahko postopek traja dlje, zlasti če dolžnik nima rednih prihodkov ali je premoženje težje izsledljivo.

4. Glede vzrokov izvršb:

  • Pravne osebe so pogosteje predmet izvršb zaradi neplačanih računov, davkov ali pogodb.
  • Fizične osebe so pogosteje vključene v izvršbe zaradi potrošniških dolgov, kreditov, najemnin ali preživnin.

5. Glede možnost dogovora:

  • Pri pravnih osebah je večja verjetnost, da se dolg poravna z dogovorom ali obročnim plačilom, saj gre za poslovne interese.
  • Pri fizičnih osebah je dogovor odvisen od osebnih zmožnosti in pripravljenosti dolžnika.

Kako poteka postopek izvršbe?

Postopek izvršbe poteka po naslednjih korakih:

  • Priprava dokumentacije: Upnik mora zbrati ustrezne listine (verodostojne listine ali izvršilni naslov).
  • Vložitev predloga za izvršbo: Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine običajno vloži prek portala e-Sodstvo, medtem ko se izvršba na podlagi izvršilnega naslova lahko vloži tudi fizično.
  • Izdaja sklepa o izvršbi: Sodišče izda sklep, ki določa način izvršbe (npr. rubež, blokada računa, …).
  • Možnost ugovora dolžnika: Dolžnik lahko v določenem roku vloži ugovor.
  • Izvršitev sklepa: Če ni ugovora ali je ta zavrnjen, se sklep izvrši.

Kdo je vpleten v postopek izvršbe?

V postopku izvršbe sodelujejo:

  • Upnik: oseba, ki zahteva izpolnitev obveznosti.
  • Dolžnik: oseba, ki mora obveznost izpolniti.
  • Sodišče: odloča o predlogu za izvršbo in izdaja sklep.
  • Zunanji izvajalci: kot je Upravljanje terjatev FIDEM, ki postopek strokovno vodi in svetuje upniku.
  • Izvršitelj: izvaja sklep o izvršbi (npr. rubež premoženja).

Kolikšni so stroški postopka izvršbe in kdo jih krije?

Stroški postopka so odvisni od vrste terjatve in dolžine postopka. Sodne takse določa Zakon o sodnih taksah (ZST-1). Pred začetkom postopka lahko pošljete primer FIDEM-u v brezplačno presojo, da ocenimo možnosti izterjave in predvidene stroške. Po ceniku Upravljanje terjatev FIDEM so stroški razdeljeni na:

  • Administrativne stroške: od 35 EUR do 105 EUR + DDV, odvisno od višine terjatve.
  • Provizije: od 3 % do 45 %, glede na zapadlost terjatve.
  • Sodni stroški: takse, stroški odvetnika, izvršitelja ipd.

Stroške običajno krije upnik, vendar se ob uspešni izvršbi lahko povrnejo iz dolžnikovega premoženja.

Kaj so ključni elementi sklepa o izvršbi?

Sklep o izvršbi vsebuje:

  • Identifikacijo upnika in dolžnika
  • Znesek dolga
  • Način izvršbe (npr. rubež, blokada TRR, …)
  • Rok za ugovor

Dolžnik lahko v roku (praviloma) osmih dni od prejema sklepa vloži obrazložen ugovor, če meni, da terjatev ni utemeljena. Če ugovor ni vložen ali je zavrnjen, sklep postane pravnomočen.

Kakšna je razlika med ugovorom in pritožbo zopet izvršbi?

Razlika med ugovorom in pritožbo v izvršilnem postopku je pomembna, saj gre za dve različni pravni sredstvi, ki se uporabljata v različnih fazah postopka in z različnim namenom:

Ugovor Pritozba
Kdaj se vloži? Po prejemu sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine Po izdaji sklepa ali odločbe, ki ni končna ali pravnomočna
Kdo ga lahko vloži? Dolžnik Upnik ali dolžnik
Rok za vložitev 8 dni od prejema sklepa o izvršbi 8 dni od prejema odločbe (lahko tudi 3 dni v nekaterih primerih)
Kaj izpodbija? Utemeljenost terjatve (ali dolg sploh obstaja) Pravilnost odločitve sodišča (npr. način izvršbe, stroški)
Ali zadrži izvršbo? Da – če je ugovor pravočasen in obrazložen Ne – razen če sodišče odloči drugače
Obseg razlogov Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko dolžnik z obrazloženim ugovorom izpodbija sklep o izvršbi. Pri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova je ugovor prav tako mogoč, vendar iz razlogov, ki po ZIZ preprečujejo izvršbo.

Kako dolgo v povprečju poteka postopek izvršbe?

Trajanje postopka je odvisno od vrste izvršbe, odziva dolžnika in obremenjenosti sodišč. V Sloveniji lahko postopek traja od nekaj mesecev do več kot leto dni. V Upravljanje terjatev FIDEM opažamo, da je povprečno trajanje postopka sodne izvršbe približno 6–12 mesecev, če ni zapletov z ugovori ali pritožbami.

Kaj je izvršba na podlagi izvršilnega naslova in v katerem primeru jo lahko vložite?

Izvršba na podlagi izvršilnega naslova temelji na že obstoječi pravnomočni odločbi, kot so:

  • Sodna odločba
  • Arbitražna odločba
  • Notarski zapis z izvršljivostjo

Vložimo jo, kadar imamo pravnomočno odločbo, ki potrjuje dolžnikovo obveznost. Ta vrsta izvršbe je običajno hitrejša, saj ni potrebe po dokazovanju terjatve.

Primer: Če je sodišče že pravnomočno odločilo, da mora dolžnik plačati 5.000 EUR, lahko upnik predlaga izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Dolžnik ne more ponovno odpirati vprašanj, o katerih je bilo že pravnomočno odločeno, lahko pa z ugovorom uveljavlja razloge, ki po ZIZ preprečujejo izvršbo.

Kaj je izvršba na podlagi verodostojne listine in v katerem primeru jo lahko vložite?

Verodostojna listina je dokument, ki dokazuje obstoj terjatve, kot so:

  • Faktura oziroma račun (za fakturo se šteje tudi obračun obresti)
  • Menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno
  • Javna listina
  • Izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe
  • Po zakonu overjena zasebna listina oziroma listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine
  • Pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja

Izvršbo na podlagi verodostojne listine vložimo, kadar nimamo sodne odločbe, a imamo dokument, ki jasno izkazuje dolžnikovo obveznost. Sodišče lahko izda sklep brez predhodnega obravnavanja, kar pomeni hitrejši začetek postopka.

Zaključek

Izvršba v Sloveniji je učinkovit pravni mehanizem za unovčevanje dolgov, kadar izvensodni postopki ne zadostujejo. Ne glede na to, ali ste posameznik ali podjetje, je ključno, da postopek vodite premišljeno, z ustrezno dokumentacijo in strokovno podporo. Pravilno izbran način izvršbe lahko bistveno skrajša čas izterjave in zmanjša stroške.

Če se soočate z neplačili ali želite izvedeti, kateri postopek je za vas najprimernejši, vas vabimo, da stopite v stik z nami. Ekipa Upravljanje terjatev FIDEM vam bo z veseljem svetovala, pripravila ustrezno dokumentacijo in poskrbela za strokovno vodenje postopka izvršbe – od prvega koraka do uspešne izterjave.

Pogosta vprašanja o izvršbi

Kako se začne izvršba?

Postopek izvršbe se praviloma začne na predlog upnika. Pri izvršbi na podlagi verodostojne listine je mogoče predlog vložiti tudi elektronsko prek portala e-Sodstvo.

Kaj je verodostojna listina?

Verodostojna listina je listina, na podlagi katere lahko upnik pod pogoji, ki jih določa zakon, predlaga izvršbo. Med najpogostejše sodijo račun oziroma faktura, menica, ček in druge listine, ki jih določa ZIZ.

Kdo plača sodno takso za izvršbo?

Sodna taksa se plača v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1). Kdo jo mora plačati in v kakšni višini, je odvisno od vrste vloge in postopka; pri predlogu za izvršbo jo praviloma plača vlagatelj predloga.

Koliko časa traja izvršba?

Enotnega roka ni. Trajanje je odvisno od vrste izvršbe, morebitnega ugovora dolžnika, izbranih izvršilnih sredstev, premoženja dolžnika in drugih okoliščin posameznega primera.

Pokličite nas na +386 (0) 590 29 128, nam pišite na vprasaj(at)fidem.si ali pa nam s pomočjo obrazca pošljite vaš problem – brezplačno vam bomo podali naše mnenje v zvezi z njim.

e-Obrazec

za brezplačno mnenje

Naše mnenje je brezplačno, brez kakršnekoli obveze in skritih stroškov za poizvedovalca.

Za prvi pregled sta obvezna le e-naslov in telefonska številka. Ostali podatki in dokumenti so neobvezni.

Copyright ©: 2025 / Upravljanje terjatev FIDEM je registrirana znamka podjetja TERNIS d.o.o.

Privacy Preference Center