Izterjava preživnine v Sloveniji - Celovit vodnik za starše – postopki, pravice in nasveti

Izterjava preživnine je pomemben pravni institut, ki ščiti pravico otrok do materialne varnosti. V Sloveniji obstajajo jasni postopki in mehanizmi, ki omogočajo uveljavljanje preživninskih terjatev – tako znotraj države kot v tujini. V nadaljevanju predstavljamo ključne informacije, ki jih mora poznati vsak starš, ki se sooča z neplačevanjem preživnine. Če se vam bo vsebina zdela zapletena, se brez zadržkov obrnite na pravnega strokovnjaka – lahko vam prihrani veliko časa in skrbi.

Izterjava preživnine pomeni pravno uveljavljanje obveznosti plačevanja preživnine, kadar zavezanec (običajno drugi starš) ne izpolnjuje svoje dolžnosti. Preživnina je zakonsko določena obveznost, ki temelji na skrbi za otroka in zagotavljanju njegovega materialnega obstoja. Namen izterjave je zagotoviti, da otrok prejme sredstva, ki mu pripadajo, ne glede na osebne ali finančne okoliščine dolžnika.

Do izterjave pride, ko dolžnik ne plačuje preživnine redno ali sploh ne. V takem primeru ima upravičenec pravico sprožiti izvršilni postopek, uveljavljati nadomestilo preko Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS ali poiskati strokovno pomoč za izvensodno izterjavo.

Višino preživnine lahko starša določita sporazumno, običajno ob pomoči Centra za socialno delo (CSD). Tak dogovor mora potrditi sodišče, ki presoja, ali je v otrokovo korist. Če dogovora ni mogoče doseči, sodišče določi znesek preživnine na podlagi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR).

Pri določanju višine preživnine se upoštevajo:

• otrokove potrebe (hrana, obleka, šolanje, prosti čas),
• zmožnosti obeh staršev,
• življenjski standard, ki ga je otrok imel pred razhodom staršev.

Sodišče lahko preživnino določi v denarni obliki ali kot kombinacijo denarnega prispevka in neposrednega kritja stroškov (npr. plačilo šolnine, obrokov ipd.).

Otrok je praviloma upravičen do preživnine do dopolnjenega 18. leta starosti. Če se po tej starosti še izobražuje in se ne more sam preživljati, se pravica do preživnine lahko podaljša do največ 26. leta.

Pomembno je, da otrok redno obiskuje izobraževalni program in da ne razpolaga z lastnimi sredstvi za preživljanje. V primeru prekinitve šolanja ali zaposlitve se pravica do preživnine lahko preneha.

Postopek izterjave preživnine se začne z vložitvijo predloga za izvršbo na pristojno okrajno sodišče.

Predlog mora vsebovati:

• izvršilni naslov (npr. sodba, potrjen dogovor o preživnini),
• podatke o dolžniku in upniku,
• znesek zapadle preživnine,
• predlog izvršilnega sredstva (npr. rubež plače, blokada bančnega računa, rubež premičnin).

Vlogo je mogoče vložiti fizično na sodišču ali elektronsko preko portala e-Sodstvo. V primeru nejasnosti ali zapletenih razmer je priporočljivo poiskati pravno pomoč.

Predlog za izvršbo lahko vloži:

• starš, ki zastopa otroka (če je otrok mladoleten),
• otrok sam, če je že polnoleten.

Vložitev je možna takoj, ko dolžnik ne poravna preživnine v dogovorjenem roku. Ni treba čakati več mesecev – že ena zamujena plačila lahko upravičijo začetek postopka. Če dolžnik ne reagira na opomin, je izvršba najhitrejši način za zaščito otrokove pravice.

Nadomestilo preživnine je oblika državne pomoči, ki jo otroku zagotavlja Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS, kadar zavezanec ne plačuje preživnine. Gre za začasno nadomestilo, ki ga nato država izterja od dolžnika.

Namen nadomestila je preprečiti, da bi otrok ostal brez sredstev za preživljanje zaradi neodgovornega ravnanja dolžnika.

Do nadomestila so upravičeni otroci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

• imajo izvršljiv sodni naslov za preživnino,
• ne prejemajo preživnine več kot dva meseca,
• imajo stalno prebivališče v Sloveniji,
• niso starejši od 18 let (oz. do 26 let, če se izobražujejo).

Vlogo za nadomestilo se vloži na pristojni CSD, ki preveri izpolnjevanje pogojev. Nadomestilo se izplačuje mesečno, v višini določene preživnine, vendar največ do zakonsko določenega zneska.

Osebni stečaj dolžnika ne ustavi izterjave preživnine. Preživninske obveznosti imajo poseben status in se obravnavajo kot prednostne terjatve. To pomeni, da se lahko izterjava nadaljuje tudi med stečajnim postopkom, pri čemer se preživnina izplačuje iz dolžnikovih prihodkov, če obstajajo.

Če dolžnik prejema plačo ali pokojnino, se lahko določi rubež teh prihodkov v korist otroka. V primeru popolne insolventnosti se lahko uveljavlja nadomestilo preko Jamstvenega sklada.

Če se dolžnik preseli v tujino, izterjava postane bolj kompleksna, a še vedno izvedljiva. Slovenija sodeluje v več mednarodnih mehanizmih:

1. Haška konvencija (2007) – Omogoča izterjavo preživnine med podpisnicami konvencije. Postopek vodi Ministrstvo za pravosodje RS, ki posreduje zahtevek v tujino.
2. Uredba (ES) št. 4/2009 – Velja za države EU in omogoča neposredno priznanje in izvršitev sodnih odločb brez dodatnih postopkov.
3. Dvostranski sporazumi – Slovenija ima z nekaterimi državami sklenjene sporazume o pravni pomoči, ki olajšajo izterjavo.

Upravičenec mora pridobiti sodno odločbo, zbrati podatke o dolžniku (naslov, delodajalec, premoženje) in vložiti zahtevek pri Ministrstvu za pravosodje.

Gospa iz okolice Ljubljane se je več let neuspešno trudila izterjati preživnino. Po več neuspešnih izvršbah se je obrnila na strokovno pomoč podjetja za upravljanje terjatev. Po analizi dolžnika in sodnem postopku je bila večina zapadle preživnine izterjana v nekaj mesecih.

V drugem primeru je mati sprožila mednarodni postopek izterjave, ko se je oče preselil v Nemčijo. Po posredovanju slovenskega Ministrstva za pravosodje so nemški organi priznali sodbo in izterjali dolg.

Čeprav je izterjava preživnine v Sloveniji zasnovana tako, da jo lahko starši izvedejo samostojno, se v praksi pogosto izkaže, da je sodelovanje z odvetnikom koristno – zlasti v zapletenih primerih.

Upravljanje terjatev FIDEM lahko pomaga pri:

• pripravi predloga za izvršbo, ki mora biti pravno natančen in popoln,
• komunikaciji s sodiščem, dolžnikom ali njegovim pravnim zastopnikom,
• zastopanju v sodnih postopkih, če dolžnik izpodbija izvršbo ali se pritoži,
• sprožitvi kazenskega postopka, če gre za neplačevanje preživnine kot kaznivo dejanje,
• mednarodni izterjavi, kjer je poznavanje tuje zakonodaje in postopkov ključno.

Naša storitev je še posebej priporočljiva v primerih, ko:

• dolžnik prikriva premoženje ali prihodke,
• je dolžnik v tujini,
• je preživnina že več let neplačana,
• obstajajo dvomi glede izvršljivosti sodne odločbe.

Svetujemo vam tudi glede možnosti uveljavljanja nadomestila preživnine v sodelovanju z Jamstvenim skladom RS.

Stroški izterjave preživnine so odvisni od vrste postopka in od tega, ali se upravičenec odloči za pravno pomoč.

1. Sodni stroški

• Vložitev predloga za izvršbo je brezplačna, če gre za preživninsko terjatev.
• V primeru sodnega postopka (npr. določitev preživnine) se plača sodna taksa, ki je odvisna od vrednosti spora – običajno med 20 in 50 EUR.
• Če je postopek uspešen, se stroški lahko naložijo dolžniku.

2. Odvetniški stroški

• Odvetniki jih zaračunajo glede na vrsto storitve.
• Za zastopanje v sodnem postopku se lahko stroški povečajo, odvisno od trajanja in kompleksnosti zadeve.
• V nekaterih primerih je možno brezplačno pravno varstvo, če upravičenec izpolnjuje socialne pogoje.

3. Stroški izvensodne izterjave

• Podjetja za upravljanje terjatev (npr. Upravljanje terjatev FIDEM) pogosto nudimo brezplačno bonitetno analizo in izvensodno izterjavo brez začetnih stroškov.
• Stroški nastanejo le, če je izterjava uspešna – običajno kot dogovorjen odstotek izterjanega zneska.

Orodje za informativni izračun potreb otroka ob določanju primerne višine preživnine (Inštitut RS za socialno varstvo)

Orodje, ki na podlagi vnesenih podatkov pripravi informativni izračun minimalnih potreb otroka, vam bo v pomoč ob določanju primerne višine preživnine.

• https://prezivnina.web.app/predstavitev

Neplačevanje preživnine ni le pravni problem, temveč tudi čustvena in finančna obremenitev za starša in otroka. Ne glede na to, ali gre za domačo ali mednarodno izterjavo preživnine, je ključno, da ukrepate pravočasno.

Pišite nam ali nas pokličite – skupaj bomo poiskali najboljšo rešitev. Diskretno, strokovno in z jasnim ciljem: da vaš otrok dobi tisto, kar mu pripada.

E-naslov: vprasaj(at)fidem.si

Tel: + 386 (0) 590 29 128

www.fidem.si