Menična izvršba: Kaj je, kako poteka in kdaj jo uporabiti

Menica je vrednostni papir, ki ima v poslovnem svetu več funkcij. Lahko se uporablja kot plačilno sredstvo, pri čemer jo menični zavezanec izda kot obliko poravnave za prejeto blago ali opravljeno storitev. Prav tako lahko služi kot kreditno sredstvo, saj se znesek in datum zapadlosti lahko nanašata na pogoje posojilne pogodbe. Poleg tega je menica učinkovito sredstvo zavarovanja terjatve, saj njena pravna narava omogoča, da se za izpolnitev obveznosti zaveže več oseb ali pa se vzpostavi menično poroštvo (aval).

Menica je vrednostni papir, ki vsebuje brezpogojno obveznost plačila določenega zneska ob določenem času. Ima poseben pravni status v izvršilnem postopku in je dokument, ki po zakonu dokazuje obstoj dolga brez potrebe po dodatnem dokazovanju. V skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) lahko upnik na podlagi menice neposredno predlaga izvršbo, pri čemer sodišče preverja zgolj formalno pravilnost dokumenta – ne pa vsebine dolžniškega razmerja.

To pomeni, da je menična izvršba eden najhitrejših in najučinkovitejših načinov izterjave dolga, saj temelji na listini, ki že sama po sebi dokazuje obveznost dolžnika. Če je menica pravilno izpolnjena in ni bila poravnana ob zapadlosti, lahko upnik z njo sproži izvršbo brez dolgotrajnega sodnega postopka.

Menica mora vsebovati:

• Naziv “menica” v besedilu dokumenta
• Brezpogojni ukaz za plačilo določenega zneska
• Ime dolžnika (oseba, ki mora plačati)
• Znesek v številkah in besedah
• Datum in kraj plačila
• Ime upnika (oseba, ki prejme plačilo)
• Datum in kraj izdaje menice
• Podpis izdajatelja

Pozor: za menico je strogo predpisana oblika, kar pomeni, da mora vsebovati vse zgoraj naštete elemente, sicer ni pravno veljavna in bo predlog za menično izvršbo zavrnjen.

Kdo izda menico?

Izdajatelj menice je lahko fizična ali pravna oseba, ki s podpisom jamči za plačilo. Običajno je to dolžnik, ki se zaveže poravnati določeno denarno obveznost. V primeru trasirane menice izdajatelj pozove tretjo osebo (trasata), naj plača upniku, medtem ko pri lastni menici izdajatelj sam prevzame obveznost plačila.

Poznamo dve osnovni vrsti:

• Lastna menica: Izdajatelj sam obljubi plačilo.
• Trasirana menica: Izdajatelj naroči tretji osebi, naj plača upniku.

Obe vrsti omogočata menično izvršbo, če so pravilno izpolnjene.

Kdaj uporabiti menično izvršbo?

Menično izvršbo lahko vloži upnik, kadar ima v rokah veljavno menico, ki je zapadla, vendar ni bila plačana. To pomeni, da je prišel dan, ko bi moral dolžnik poravnati dolg, pa tega ni storil.

Takšne situacije se pojavijo na primer:

• Ko podjetje ne plača računa za dobavljeno blago ali opravljeno storitev, in je bilo plačilo dogovorjeno z menico.
• Ko nekdo najame posojilo, zavarovano z menico, pa ob zapadlosti ne vrne denarja.
• Ko se menica uporabi kot jamstvo v poslovnem dogovoru, pa dolžnik ob zapadlosti ne izpolni obveznosti.

Če menica vsebuje vse zakonsko zahtevane podatke in je zapadla, lahko upnik sproži menično izvršbo. Prednost je v tem, da sodišče ne preverja vsebine dolga, temveč zgolj formalno veljavnost menice.

Postopek menične izvršbe

Postopek vključuje:

1. Pripravo predloga za izvršbo
2. Priložitev menice kot verodostojne listine
3. Vložitev na pristojno sodišče
4. Sodišče izda sklep o izvršbi
5. Dolžnik ima možnost ugovora v roku 8 dni
6. Če ugovora ni, se izvršba nadaljuje

• Upnik mora zbrati ustrezno dokumentacijo (menico) in vložiti predlog za izvršbo.
• Dolžnik se lahko brani z ugovorom, če meni, da menica ni veljavna ali da dolg ne obstaja.

Ugovor mora biti obrazložen in vložen v roku 8 dni od prejema sklepa o izvršbi.

Menična izvršba je eden najhitrejših postopkov izterjave dolga, saj temelji na podlagi izvršilnega naslova. Če dolžnik ne vloži ugovora v roku 8 dni od prejema sklepa o izvršbi, se postopek nadaljuje brez dodatnega dokazovanja. V praksi lahko sklep o izvršbi prejmete že v nekaj tednih.

Da, menična izvršba je primerna tudi za manjše zneske, saj je postopek hiter in stroškovno učinkovit. Vendar je smiselno oceniti, ali stroški postopka (sodne takse, odvetniške storitve) vendarle ne presegajo vrednosti terjatve.

Zavarovanje menične terjatve je priporočljivo, če obstaja možnost, da dolžnik ne bo plačal obveznosti. Čeprav je menica že sama po sebi pravno sredstvo za izterjavo dolga, lahko dodatno zavarovanje poveča varnost upnika in olajša izterjavo.

Zavarovanje pomeni, da se poleg menice vzpostavi še dodatna oblika jamstva, kot na primer:

• Porok (avalist): oseba, ki jamči za plačilo menice, če dolžnik ne plača. Porok se podpiše na menico in prevzame odgovornost.
• Hipoteka: dolg se zavaruje z nepremičnino. Če dolžnik ne plača, lahko upnik zahteva prodajo nepremičnine.
• Zavarovalna polica: menično terjatev lahko zavarujete pri zavarovalnici, ki v primeru neplačila pokrije dolg.

Takšna dodatna jamstva so še posebej smiselna pri večjih zneskih ali kadar dolžnik ni preverjeno finančno zanesljiv.

Da, menična pravica zastara v treh letih od dneva zapadlosti menice. Po tem roku menice ni več mogoče uveljavljati v izvršilnem postopku.

Potrebujete pomoč pri menični izvršbi? Pokličite nas na +386 (0) 590 29 128, nam pišite na ali pa nam s pomočjo obrazca pošljite vaš problem – brezplačno vam bomo podali naše mnenje v zvezi z njim.