Menična izvršba – izvršba na podlagi menice

Menica je vrednostni papir, ki ima v poslovnem svetu več funkcij. Lahko se uporablja kot plačilno sredstvo, pri čemer jo menični zavezanec izda kot obliko poravnave za prejeto blago ali opravljeno storitev. Prav tako lahko služi kot kreditno sredstvo, saj se znesek in datum zapadlosti lahko nanašata na pogoje posojilne pogodbe. Poleg tega je menica učinkovito sredstvo zavarovanja terjatve, saj njena pravna narava omogoča, da se za izpolnitev obveznosti zaveže več oseb ali pa se vzpostavi menično poroštvo (aval).

Menica je vrednostni papir, ki vsebuje brezpogojno obveznost plačila določenega zneska ob določenem času. Menica je lahko verodostojna listina za predlog za izvršbo, vendar njena veljavnost, zapadlost, morebitna zahteva po protestu in ugovori dolžnika lahko vplivajo na nadaljnji postopek.

Kratek odgovor: Menična izvršba je izvršba na podlagi menice kot verodostojne listine. Za njeno uporabo je treba preveriti vrsto menice, njeno pravilno izpolnitev, zapadlost in morebitne zakonske pogoje glede protesta. V meničnem sporu je rok za ugovor zoper sklep o izvršbi praviloma tri dni.

Pravna podlaga: Zakon o menici (ZM) in Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Vsebinska priprava: Upravljanje terjatev FIDEM. Posodobljeno: september 2026.

V skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) lahko upnik na podlagi menice neposredno predlaga izvršbo, pri čemer je treba upoštevati zakonske pogoje meničnega postopka in možnost meničnih ugovorov dolžnika.

Menična izvršba je lahko učinkovita pot do poplačila, vendar ne zagotavlja plačila brez nadaljnjega postopka. Odločilni so pravilnost menice, zapadlost, pravilen predlog, morebitni ugovor dolžnika in njegovo premoženje.

Menica mora vsebovati:

• Naziv “menica” v besedilu dokumenta
• Brezpogojni ukaz za plačilo določenega zneska
• Ime dolžnika (oseba, ki mora plačati)
• Določen denarni znesek, naveden nedvoumno skladno z meničnim pravom
• Datum in kraj plačila
• Ime upnika (oseba, ki prejme plačilo)
• Datum in kraj izdaje menice
• Podpis izdajatelja

Pozor: za menico veljajo zakonske zahteve glede oblike, vendar Zakon o menici predvideva tudi izjeme pri nekaterih manjkajočih navedbah (na primer pri zapadlosti menice). Pravila se razlikujejo tudi glede na vrsto menice in okoliščine njene izdaje.

Kdo izda menico?

Izdajatelj menice je lahko fizična ali pravna oseba, ki s podpisom jamči za plačilo. Običajno je to dolžnik, ki se zaveže poravnati določeno denarno obveznost. V primeru trasirane menice izdajatelj pozove tretjo osebo (trasata), naj plača upniku, medtem ko pri lastni menici izdajatelj sam prevzame obveznost plačila.

Poznamo dve osnovni vrsti:

• Lastna menica: Izdajatelj sam obljubi plačilo.
• Trasirana menica: Izdajatelj naroči tretji osebi, naj plača upniku.

Obe vrsti omogočata menično izvršbo, če so pravilno izpolnjene.

Kdaj uporabiti menično izvršbo?

Menično izvršbo lahko vloži upnik, kadar ima v rokah veljavno menico, ki je zapadla, vendar ni bila plačana. To pomeni, da je prišel dan, ko bi moral dolžnik poravnati dolg, pa tega ni storil.

Takšne situacije se pojavijo na primer:

• Ko podjetje ne plača računa za dobavljeno blago ali opravljeno storitev, in je bilo plačilo dogovorjeno z menico.
• Ko nekdo najame posojilo, zavarovano z menico, pa ob zapadlosti ne vrne denarja.
• Ko se menica uporabi kot jamstvo v poslovnem dogovoru, pa dolžnik ob zapadlosti ne izpolni obveznosti.

Če menica vsebuje vse zakonsko zahtevane podatke in je zapadla, lahko upnik sproži menično izvršbo. Pri izbiri postopka je treba preveriti tudi morebitne menične ugovore in pogoje, ki veljajo za konkretno vrsto menice.

Postopek menične izvršbe

Postopek vključuje:

1. Pripravo predloga za izvršbo
2. Določna označitev menice oziroma predložitev njenega izvirnika, kadar to zahteva posebni postopek po 41.a členu ZIZ
3. Vložitev na pristojno sodišče
4. Sodišče izda sklep o izvršbi
5. Dolžnik ima možnost ugovora v roku treh dni
6. Če ugovora ni, se izvršba nadaljuje

• Upnik mora zbrati ustrezno dokumentacijo (menico) in vložiti predlog za izvršbo.
• Dolžnik se lahko brani z ugovorom, če meni, da menica ni veljavna ali da dolg ne obstaja.

V meničnih in čekovnih sporih znaša rok za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine praviloma tri dni po vročitvi. Ugovor mora izpolnjevati tudi zakonske zahteve glede obrazložitve.

Menična izvršba temelji na menici kot verodostojni listini; menica sama po sebi ni že pridobljen izvršilni naslov. Če dolžnik ne vloži ugovora v roku treh dni od prejema sklepa o izvršbi, se postopek nadaljuje brez dodatnega dokazovanja. Dejansko trajanje je odvisno od vrste postopka, popolnosti predloga, vročitve in morebitnega ugovora.

Da, menična izvršba je primerna tudi za manjše zneske, saj je postopek hiter in stroškovno učinkovit. Vendar je smiselno oceniti, ali stroški postopka (sodne takse, odvetniške storitve) vendarle ne presegajo vrednosti terjatve.

Zavarovanje menične terjatve je priporočljivo, če obstaja možnost, da dolžnik ne bo plačal obveznosti. Čeprav je menica že sama po sebi pravno sredstvo za izterjavo dolga, lahko dodatno zavarovanje poveča varnost upnika in olajša izterjavo.

Zavarovanje pomeni, da se poleg menice vzpostavi še dodatna oblika jamstva, kot na primer:

• Porok (avalist): oseba, ki jamči za plačilo menice, če dolžnik ne plača. Porok se podpiše na menico in prevzame odgovornost.
• Hipoteka: dolg se zavaruje z nepremičnino. Če dolžnik ne plača, lahko upnik zahteva prodajo nepremičnine.
• Zavarovalna polica: menično terjatev lahko zavarujete pri zavarovalnici, ki v primeru neplačila pokrije dolg.

Takšna dodatna jamstva so še posebej smiselna pri večjih zneskih ali kadar dolžnik ni preverjeno finančno zanesljiv.

Menični zastaralni roki niso enaki za vse zavezance. Po 78. členu Zakona o menici zahtevki zoper akceptanta praviloma zastarajo v treh letih od zapadlosti, regresni zahtevki zoper druge menične zavezance pa imajo lahko krajše roke. Pri konkretni menici je treba upoštevati tudi morebitno pretrganje zastaranja in dopustne ugovore.

Ne. Menica je lahko verodostojna listina, na podlagi katere upnik predlaga sodno izvršbo. Od pravilnosti menice, postopka in odziva dolžnika je odvisno, kako se zadeva nadaljuje.

Pri meničnih in čekovnih sporih je rok za ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine praviloma tri dni po vročitvi, ne običajnih osem dni.

Ne v vseh primerih. Potreba po protestu je odvisna od vrste menice, meničnih zavezancev in morebitnih meničnih klavzul. Pred vložitvijo predloga je treba preveriti zahteve Zakona o menici in ZIZ.

Potrebujete pomoč pri menični izvršbi? Pokličite nas na +386 (0) 590 29 128, nam pišite na ali pa nam s pomočjo obrazca pošljite vaš problem – brezplačno vam bomo podali naše mnenje v zvezi z njim.