Kaj je izvršba?

Izvršba je pravni postopek prisilne izterjave dolga, ki ga sprožimo v podjetju Upravljanje terjatev Fidem, kadar dolžnik ne poravna svojih obveznosti prostovoljno. Izvršba poteka v okviru izvršilnega postopka, ki je formalni pravni postopek za prisilno izterjavo dolgov. Gre za sodno uveljavljanje zapadlih terjatev, ki temelji na verodostojni listini ali izvršilnem naslovu. Pri izvršbi je predmet izvršbe tista določena stvar ali premoženje, ki je predmet prisilne izterjave. V izvršilnem postopku imata tako upnik kot dolžnik pravico uveljavljati svoje interese in pravna sredstva. Naša naloga je, da naročnikom pomagamo do učinkovitega poplačila dolgov.

V postopku izvršbe sodelujejo:

• Upnik – naš naročnik, ki želi izterjati dolg. V postopku izvršbe lahko upnik predlaga izvršbo na različne načine in izbira sredstva izvršbe.
• Dolžnik – oseba, ki dolga ni poravnala. Dolžnik lahko v postopku izvršbe vloži ugovor ali sodeluje v postopku na druge načine.
• Sodišče – vodi postopek in izda sklep o izvršbi.
• Izvršitelj – izvede ukrepe, kot so rubež in dražba.
• Tretje osebe – če imajo pravni interes (npr. lastniki zarubljenih predmetov).

Izvršilni postopek se začne z vložitvijo predloga za izvršbo na pristojno sodišče, pri čemer je postopek formalno začet na podlagi predloga upnika. V Upravljanje terjatev Fidem poskrbimo za pripravo dokumentacije, preverimo zapadlost dolga in finančno stanje dolžnika. Pravilno izpolnjenemu predlogu je treba priložiti vse potrebne podatke in upoštevati stroške, kot je sodna taksa. Po pripravi in oddaji dokumentacije sledi vložitev predloga na sodišče, kjer je pomembno zagotoviti točne podatke in pravočasno plačilo sodne takse. Našim naročnikom svetujemo, da ukrepajo čim prej, saj se možnost uspešne izterjave zmanjša z vsakim izgubljenim dnem. O začetku izvršilnega postopka nato sodišče predlogu odloča in izda ustrezni sklep.

Hitro ukrepanje je ključno zaradi možnosti dolžnikove nelikvidnosti, selitve premoženja ali začetka stečajnega postopka.

Pravilna priprava na postopek izvršbe je temelj za uspešno izterjavo terjatev. Upnik mora pred vložitvijo predloga za izvršbo zbrati vse ključne dokumente, kot so izvršilni naslov ali verodostojna listina, ter podatke o dolžnikovem premoženju, ki bodo podprli njegovo zahtevo. Pomembno je, da je predlog za izvršbo natančno izpolnjen in vložen na pristojno sodišče, saj lahko že manjše napake povzročijo zavrnitev ali zavlačevanje postopka izvršbe.

Upnik mora ob vložitvi predloga za izvršbo plačati tudi sodno takso, katere višina je določena v Zakonu o sodnih taksah. Priporočljivo je, da upnik pred začetkom postopka preveri vse podatke o dolžniku in njegovem premoženju, saj to poveča možnosti za uspešno izterjavo. V mnogih primerih je smiselno poiskati pravno pomoč ali zastopanje, da se zagotovi pravilnost in učinkovitost celotnega postopka izvršbe.

Postopek lahko sprožimo na dva načina:

1. Na podlagi verodostojne listine
2. Na podlagi izvršilnega naslova

Gre za hitrejši in poenostavljen postopek, ki temelji na dokumentu, ki jasno dokazuje obstoj dolga. Primeri verodostojne listine:

• faktura;
• menica in ček s protestom in povratnim računom;
• javna listina (notarski zapis, če v njem ni določena neposredna izvršljivost);
• izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe ali njenega pooblaščenca (konto kartica, knjigovodska kartica, izpisek odprtih postavk);
• po zakonu overjena zasebna listina (npr. cesijska pogodba);
• listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine.
• izjemoma se na podlagi Zakona o delovnih razmerjih kot verodostojna listina šteje tudi plačilna lista, pisni obračun prejemkov in obračun prejemkov iz delovnega razmerja za uveljavljanje terjatev iz delovnega razmerja.

V primeru terjatev iz delovnega razmerja je treba priložiti ustrezno dokumentacijo, kot je pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja. Prejemkov iz delovnega razmerja se lahko uveljavlja preko eSodstva.

Po vložitvi predloga na sodišče se vodi izvršbo na podlagi verodostojne listine v posebnem izvršilnem postopku. Predmetu izvršbe so lahko različne terjatve, vključno z denarnimi in nedenarnimi zahtevki. Obračun obresti se priloži in vključi v izvršilni zahtevek.

Sodišče izda sklep o izvršbi, ki ga vroči strankam. Dolžnik ima po prejemu sklepa o izvršbi rok 8 dni za vložitev ugovora – če ugovor ni vložen, sklep o izvršbi postane pravnomočen in izvršljiv, v nasprotnem primeru pa zadeva preide v pravdni postopek.

Postopek se začne z izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki temelji na že obstoječi sodni odločbi ali notarskem zapisu, ki potrjuje dolg. Uporablja se tako za denarne kot nedenarne obveznosti. Predmet izvršbe je lahko denarna ali nedenarna obveznost, odvisno od izvršilnega naslova. Po izdaji sklepa o izvršbi sodišče ali izvršitelj opravi izvršbo v skladu z zakonskimi določbami. Dokumenti, na podlagi katerih se v primeru neplačila na podlagi izvršilnega naslova lahko izterja dolg, so:

• izvršljiva sodna ali arbitražna odločba in sodna ali arbitražna poravnava;
• izvršljiv notarski zapis (notarski zapis s klavzulo o neposredni izvršljivosti);
• druga izvršljiva odločba, seznam ali listina, za katero zakon oziroma ratificirana in   objavljena mednarodna pogodba določa, da je izvršilni naslov.

Uporablja se ga tudi za zahteve po deložaciji, izročitvi stvari ali izpolnitvi obveznosti.

Pri izbiri sredstva izvršbe ima upnik pomembno vlogo, saj lahko predlaga, na katero premoženje dolžnika naj se izvršba nanaša. Najpogostejša sredstva izvršbe so:

• izvršba na denarne terjatve (npr. blokada bančnega računa),
• izvršba na premičnine (rubež vozil, opreme ipd.),
• izvršba na nepremičnine (rubež in prodaja nepremičnin),
• izvršba na druge premoženjske pravice (npr. deleži v podjetjih).

Sodišče nato presodi, katero sredstvo izvršbe je najprimernejše za poplačilo terjatve. Upnik lahko predlaga tudi kombinacijo več sredstev izvršbe, s čimer poveča možnosti za uspešno poplačilo dolga. Pravilna izbira sredstva izvršbe je ključna, saj lahko napačna izbira podaljša postopek ali zmanjša možnosti za izterjavo.

E-Izvršba predstavlja sodoben in učinkovit način vložitve predloga za izvršbo. Upnik lahko predlog za izvršbo vloži elektronsko prek portala eSodstvo, kar bistveno pohitri in poenostavi postopek. Elektronski postopek izvršbe omogoča hitro obravnavo predloga na sodišču, saj se vsa komunikacija in izmenjava dokumentov odvija digitalno.

Upnik lahko tako kadarkoli in kjerkoli vloži predlog za izvršbo, spremlja potek postopka in prejema obvestila sodišča. Sodišče nato obravnava predlog v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju ter izda ustrezne sklepe. E-izvršba je še posebej priporočljiva za upnike, ki želijo hitro in učinkovito uveljaviti svoje terjatve ter zmanjšati administrativne stroške in čas postopka.

Stroški postopka izvršbe so sestavljeni iz več elementov, ki jih morata upnik in dolžnik upoštevati. Ob vložitvi predloga za izvršbo mora upnik plačati sodno takso, katere višina je določena glede na vrednost terjatve in vrsto postopka. Poleg sodne takse lahko nastanejo tudi stroški izvršitelja, ki jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju.

Če je v postopku izvršbe vključen odvetnik, izvedenec ali so potrebne dodatne storitve, se lahko stroški še povečajo. Dolžnik je dolžan poleg glavnice in obresti poravnati tudi vse stroške postopka izvršbe, ki so nastali zaradi njegovega dolga. Pomembno je, da se upnik in dolžnik zavedata vseh možnih stroškov, da bosta pripravljena na finančne obveznosti, ki jih prinaša postopek izvršbe.

Zaključek postopka izvršbe pomeni, da sodišče izda sklep o izvršbi, s katerim odloči o uspešnosti upnikove zahteve. Če je sklep o izvršbi izdan v korist upnika, se izvršba izvede v skladu z Zakonom o izvršbi in zavarovanju, kar pomeni, da se terjatve in stroški postopka poplačajo iz dolžnikovega premoženja.

Upnik mora ves čas spremljati potek postopka izvršbe in skrbeti, da se sklep o izvršbi izvaja pravilno. Dolžnik pa je dolžan poravnati vse obveznosti, vključno s stroški postopka izvršbe. Ko so vse terjatve in stroški poplačani, sodišče postopek izvršbe zaključi. Pomembno je, da sta tako upnik kot dolžnik seznanjena z vsemi zaključnimi koraki, da se izogneta morebitnim zapletom in dodatnim stroškom v postopku izvršbe.

Povprečen čas trajanja po naših izkušnjah:

• Verodostojna listina: ~1 mesec.
• Izvršilni naslov: od 3 do 12 mesecev, odvisno od odziva dolžnika in sodišča.

V podjetju Upravljanje terjatev Fidem že več kot desetletje uspešno pomagamo strankam pri izterjavi dolgov. Zaupajo nam podjetja in posamezniki, ki iščejo učinkovite, zakonite in strokovno vodene rešitve.

Če imate dodatna vprašanja, nam:

• pišite na vprasaj(at)fidem.si
• nas pokličite na tel + 386 (0) 590 29 128
• ali pa nam s pomočjo e-obrazca, ki ga najdete spodaj, pošljite dokumentacijo za povsem neobvezujoče in brezplačno mnenje na temo pobota ali katerekoli druge problematike v zvezi z upravljanjem terjatev.

Skupaj poiščimo najboljšo pot do izterjave dolga – diskretno, strokovno in z rezultatom. V obojestransko zadovoljstvo.